Kandidati
Pogrešate čokoladno Slovenijo?
Andraž Gavez, 27-letni lastnik spletne trgovine mojacokolada.si, je pogrešal darilo, ki bi tujcem predstavilo veliko geografsko in kulinarično raznolikost Slovenije. Razvoja se je lotil kar sam, k sodelovanju pa povabil znanega etnologa Janeza Bogataja. Po enem letu je nastala čokoladna Slovenija, ki bo čez dober mesec v prodaji.
Prihajajo sadno-zelenjavni ekokefir, jogurti, skuta in smutiji
S temi izdelki ekološka kmetija Žgajnar s Postojnskega cilja na šole, vrtce, mlade družine in starejše. Veliko otrok ne mara zelenjave. Da bi jih navadili na njen okus, na ekološki kmetiji Žgajnar iz Studenca na Postojnskem razvijajo linijo sadno-zelenjavnih mlečnih izdelkov.
Znamka Diši po Prekmurju povezuje manjše ponudnike hrane iz regije
Čokolade s prekmursko šunko, ajdovo kašo in bučnimi semeni iz čokoladnice Passero so zadnja novost pod znamko Diši po Prekmurju. To znamko, ki poleg prekmurske šunke in gibanice obsega še druga značilna živila z desetih kmetij v regiji, je za svoj hobi razvil uspešen podjetnik Janez Janko Kodila iz Markišavcev.
Prodaja kisov v Evropi zrasla za osem odstotkov, kako to izkorišča Apis-Vita
Od vse večjega povpraševanja po zdravi hrani imajo koristi tudi proizvajalci kisa. Med njimi je podjetje Apis-Vita iz Kopivnika nad Framom v okolici Maribora, ki pod blagovno znamko Matejev ponuja celo paleto kisov, svojo kisarno pa ima tudi na Poljskem. Letos v Sloveniji načrtujejo 2,5-kratno rast prodaje in prvi milijon evrov prihodkov, v še večji kisarni na Poljskem pa bodo zadovoljni že z 10-odstotno rastjo
Bi pili žganje iz kruha? Imenuje se brodka
Na Vrhniki v družinskem podjetju Kržič iz starega kruha delajo žganje, ki ga tržijo kot brodko. Ideja za to inovacijo se je Martinu Kržiču porodila na konferenci o krožnem gospodarstvu, kjer so kot dober primer predstavili pivo iz kruha.
Ljubljanske mlekarne odkupijo okoli 20 tisoč litrov ekološkega mleka
»Dobro napredujemo z odkupom in predelavo ekološkega mleka. Vse več rejcev se preusmerja v ekološko prirejo. Pripeljejo nam okoli 20 tisoč litrov ekološkega mleka na mesec,« pravi Anton Jakljevič, direktor odkupa mleka v Ljubljanskih mlekarnah.
Tedenske zabojčke zelenjave ponuja tudi Permakulturni inštitut Maribor
Permakulturni inštitut Maribor že leto in pol ponuja tedenske zabojčke s svežo zelenjavo. Letos se širijo v holistično pašno živinorejo in sadjarstvo. Revitalizirali bodo tudi degradirano območje za divjad. Širijo se na obrobje Maribora in v Haloze.
Inovativne zabojčke za gurmane pripravljajo v zadrugi Zemlja & Morje
Šest ekoloških kmetov in ekološki školjkar iz slovenske Istre so ustanovili zadrugo in socialno podjetje Zemlja & morje, ekološke pridelke pa odkupujejo še od 20 drugih kmetov. Razvijajo istrski kulinarični zabojček, oskrbujejo šole in vrtce, pa tudi poslovna darila pripravljajo.
Mlada gospodarja kmetije Pr’ Benk povečujeta predelavo mleka
Matjaž Porovne je lani prevzel kmetijo Pr’ Benk v Poženku na Gorenjskem, kjer s partnerko Evo redita 25 krav molznic, nekaj mlade živine in 40 koz. V krogu 20 kilometrov imajo edini izdelke iz kozjega mleka, večino od dobrih sto tisoč evrov letnih prihodkov pa jim prinese predelava kravjega mleka. Med temi izdelki je njihova posebnost skuta iz surovega mleka.
Grški jogurti so paradni izdelek kmetije Krevh s Koroškega
Če ste ljubitelj grškega jogurta, vam priporočamo tistega, ki ga delajo na kmetiji Krevh iz Podgorja pri Slovenj Gradcu. Narejen je iz domačega mleka, ravno prav kremast in polnega okusa, da vas ob vročih dneh ohladi in še nasiti.
Zaradi jetrne paštete kupci drvijo na kmetijo Pr’ cesarju
Adut kmetije Pr’ cesarju iz vasi Češnjice pri Moravčah je domača jetrna pašteta. Med šestimi okusi največ prodajo paštete z bučnim oljem in semeni. Delajo še domače mesnine, zaseko in ocvirke. To je poleg turizma na kmetiji nova strast gospodarjev Igorja in Sonje Bizilj, za prirejo mleka in žaganjem lesa.
Grozdni sok tajfl tržijo kot prestižno vino
Na turistični kmetiji Grobelnik iz Zabukovja v Posavju grozdni sok prodajajo po takšni ceni kot buteljko vina. Z visoko dodano vrednostjo in dobro zgodbo so prodrli tudi v najboljše restavracije, čeprav sok tržijo pod znamko Tajfl (nemško hudič). Ob širjenju prodaje se najbolj razveselijo gostov in skupin, ki pri njih prespijo ali kaj praznujejo.
Ekološka kmetija Vodnjov uspeva s sadnimi lističi
Klemen in Julia Vodnjov obdelujeta sedem hektarjev ekoloških sadovnjakov, nove pa z zelenim gnojenjem še urejajo. Poleg soka iz aronije, ki ga imajo največ, ponujajo še sadne lističe ali sadno usnje, kjer pire iz kuhanega sadja vso noč sušijo v dehidratorju, da spominja na sadni čips.
Vinska klet Steyer želi pridelati sto tisoč buteljk vina na leto
S sončničnim in bučnim oljem vinska klet Steyer iz Apač, ki sodi med najsodobnejše kleti pri nas, lepo dopolnjuje ponudbo svojih vin. Širijo se v gostinstvo in povečujejo izvoz vina. V Steyerjevi kleti kraljuje dišeči traminec.
Ekološke moke, olja in mesnine so tržna niša kmetije Paldauf iz Prlekije
Mladi prevzemnik Igor Paldauf je kmetijo v Vučji vasi v Prlekiji preusmeril v ekološko poljedelstvo. Svoja žita sami meljejo v moko. S predelavo žit so začeli letos, že dlje časa pa stiskajo tudi olje. Vpeljali bi še turizem na kmetiji in predelavo mesa, saj novo tržno nišo vidijo v mesninah iz krškopoljskih prašičev.
S sistemom recirkulacije porabite dosti manj vode za gojenje rib
»Povpraševanje po lokalno gojenih ribah je veliko,« opaža Danijel Gospić, ki goji krape v Šmarju pri Jelšah, postrvi pa blizu Rogaške Slatine. V okviru podjetja G2O, ki ga ima z bratom, so razvili tipski montažni sodobni sistem recirkulacije za vzgojo do 50 ton severnoafriškega čopovca (severnoafriškega soma) na leto v manjšem objektu, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, pri manjši porabi vode ob nižjih zagonskih stroških.
(video, foto) Je na kmetiji mogoče uporabiti množično financiranje? Poglejte v Jarenino!
Kmetija Turinek ponuja zakup letine kot nekakšno obliko množičnega financiranja, kjer kupec plača pridelek za letino vnaprej, potem pa na kmetiji prevzema pridelke.
Kmalu spletna prodaja sladkovodnih rib
»V dveh ribogojnicah v Sloveniji vzredimo 40 ton sladkovodnih rib na leto. Obseg proizvodnje bomo do leta 2020 povečali na 150 ton letno. Jeseni bomo začeli spletno prodajo rib in dostavo po pošti, da bo sveža riba v manj kot 24 urah prišla čim iz vode do kupca,« pravi Danijel Gospić iz podjetja G2O, ki ga je ustanovil z bratom Ninoslavom.
Inovacija: pridobivanje oljčnega olja z ultrazvokom
V slovenski Istri hladno stiskajo oljčno olje tako, da zmlete oljke najprej segrejejo do 27 stopinj Celzija. Brez segrevanja in z uporabo ultrazvoka pa oljčno olje pridobiva ekološki oljkar Beno Bajda iz Izole. Inovativni postopek, s katerim v olju ohrani do 30 odstotkov več antioksidantov, je že patentiral pri uradu za intelektualno lastnino, na mednarodno priznanje pa še čaka.
Rešitev za lažjo izbiro prave sorte krompirja
»Pri odkupu krompirja in zelenjave letos delamo največje premike,« pravi Janez Porenta, predsednik Kmetijsko-gozdarske zadruge Sloga (KGZ Sloga) iz Kranja, ki smo jo pri Agrobiznisu nagradili za podjetnost. Kako so spremenili ponudbo krompirja in se še bolj približali sodobnim kuharicam in kuharjem?
Kmetija, na kateri delajo enega prvih slovenskih sirov
Turistična kmetija Gartner v vasi Studor v Bohinju je ena od štirih sirarn, kjer izdelujejo tradicionalni mehki sir močnega okusa mohant. Geografsko zaščiten sir mohant je eden prvih sirov v slovenskem prostoru. Izdelovali so ga, še preden so začeli delati klasičen bohinjski sir.
Ribogojnica Fonda proda največ rib prav za božič
»Decembra prodamo največ rib v vsem letu, največ naročil je tik pred božičem,« pravi Irena Fonda iz edine morske ribogojnice pri nas, ki je pred veliko prelomnico. Prvih 12 let so za prodajo imeli 50 ton rib na leto, prihodnje leto jih bo prvič sto ton.
Jeruzalem Ormož SAT širi ponudbo s sladkim krompirjem
S pridelavo sladkega krompirja, ki se od začetka decembra prodaja v Hoferju, podjetje Jeruzalem Ormož SAT izpolnjuje napoved, da se bodo širili v vrtnarstvo. Letos so sladki krompir posadili na štirih hektarjih, prihodnje leto ga bodo na desetih, pravi direktor Marko Plohl.
70 kmetij se že predstavlja na spletni tržnici
Da bi kmetije neposredno povezali s kupci, posrednike pri prodaji pridelkov pa izločili, so v mariborski zadrugi Florinet razvili spletno tržnico. Od lanskega oktobra jo uporablja več kot 70 kmetij, od takrat so našteli več kot sedem tisoč obiskov portala. »Takšnega portala, ki ga lahko kmetije uporabljajo za spletno predstavitev in spletno prodajo za svoj račun, v Sloveniji in EU ni, zato ga bomo še letos razširili na Hrvaško, pozneje pa tudi v druge sosednje države,« pravi ustanovitelj Franci Kokol iz zadruge Florinet.
Ekskluzivni sponzor natečaja:
